Pred začetkom nove sezone Gorenjske, moj planet objavljamo intervju z lansko zmagovalko v pokalnem točkovanju pri ženskah, Dominiko Podobnik

Dominka, najprej čestitke za lansko zmago v pokalnem točkovanju serije Gorenjska, moj planet. Si bila nad zmago kaj presenečena?

Hvala. Morda sem bila še bolj kot nad skupno zmago presenečena nad prvim mestom na Pomladnem teku na Jesenicah. To je bilo namreč obdobje, ko sem se vračala po porodu in nisem veliko tekla, jeseniški tek pa je bil sploh prvi tekmovalen po več kot letu dni odsotnosti. 

Pri tvojem imenu v rezultatih ni navedenega kluba oz. ekipe. Se s tekom ukvarjaš povsem samostojno?

Treniram pod vodstvom Romana Kejžarja, vendar vedno poudarim, da sem rekreativka. Ne morem se primerjati z mlajšimi tekmovalci oziroma tekmovalkami, ki imajo običajno precej manj drugih obveznosti. Sama namreč nenehno lovim ravnotežje med službo, materinstvom, vsakodnevnimi gospodinjskimi opravili in drugimi hobiji, ki jih imam poleg teka. Brez podpore in razumevanja moža zagotovo ne bi mogla toliko trenirati. Po novem sem sicer članica kranjskega atletskega kluba Triglav, saj v Kranju na stadionu z Romanovo ekipo tudi največkrat treniram.

V rezultatih gorenjskih tekov prejšnjih let te nisem našel. Kako si se lani odločila za sodelovanje?

Pred leti sem večkrat že tekla na Kranjskogorski 10ki, po enkrat pa sem tekmovala v Trzinu, Tržiču in na Veronikinem teku v Kamniku, ko je bil ta še del serije. Potem sem imela nekaj premora, tudi zaradi materinstva. Lani pa so mi tekme v okolici doma ravno zaradi majhne hčerke prišle prav, saj nisem imela veliko časa.

Si dobila kaj dodatne motivacije za sodelovanje, ko si videla, da se uvrščaš povsem na vrh?

Ja, vsekakor je bila prva zmaga na Jesenicah motivacija, da sem nastopila tudi na drugih tekih v seriji. Navdušena sem bila predvsem nad traso in vzdušjem (in palačinkami) v Mošnjah, izjemno prijetno je bilo tudi avgusta v Kranjski Gori, čeprav se mi tam zmaga vedno izmuzne.

Koliko pa se udeležuješ drugih tekmovanj in kakšne uspehe dosegaš?

Glede na to, da rekreativno tečem že več kot 10 let, sem nastopila na marsikateri tekaški prireditvi v Sloveniji. Z leti sem lepo napredovala in dosegla kar nekaj uspehov, najbolj pa sem zagotovo ponosna na maraton po tremi urami, ki mi ga je uspelo preteči leta 2023 v Ljubljani.

Raje tečeš po ravnini ali v klanec oz. po razgibanih terenih na kakšnih trailih?

Oboje imam rada. Odraščala sem v hribih in če sem želela teči, je bila trasa skoraj vedno razgibana, zato mi nikoli ni bilo težko teči v klanec. Po drugi strani pa je ravnina tista, kjer lahko res dobro spremljaš svoj napredek in kjer ni bližnjic.

Trail tek je zame bolj izletniški – običajno vključuje tudi nekaj hoje in vzame več časa, zato se ga lotim občasno ob koncih tedna. V preteklosti sem sicer večkrat tekmovala na trailih. Tekla sem denimo Lavaredo v Dolomitih, pa vse začetne izvedbe Julian Alps Traila v Kranjski Gori in Triglav Trail Run. To so res izjemno lepe tekme, vendar imam občutek, da so z njihovo vedno večjo priljubljenostjo nekoliko izgubile svojo prvotno čarobnost, cene startnin pa so po mojem mnenju postale previsoke.

Kako ocenjuješ organizacijo tekov Gorenjske, moj planet v primerjavi z ostalimi prireditvami, ki se jih udeležuješ, seveda ob upoštevanju, da gre za prireditve v okviru regijskega rekreativnega tekaškega pokala?

Teki, ki so del te serije, so res zelo prijetni. Všeč mi je predvsem to, da je vzdušje bolj domačno in sproščeno ter da ni prevelikega števila tekmovalcev. Mislim, da se vsak organizator potrudi po svojih najboljših močeh. Prav trud in dobra volja organizatorjev po mojem mnenju prispevata k temu, da se tekači radi vračamo na te teke.

Praviš, da se na gorenjskem planetu vidimo tudi letos. Si že prijavljena na jeseniški Pomladni tek?

Na Jesenicah letos verjetno ne bom tekla, saj imam v planu nastop na Malem kraškem maratonu, ki pade na isti vikend. No, morda pa si še premislim … Vsekakor je Pomladni tek odličen za preizkus forme na začetku sezone, trasa je uradno izmerjena s strani Atletske zveze, kar posledično pomeni tudi uradno priznane rezultate.

Verjetno boš tudi letos ciljala na zmago v pokalnem točkovanju?

Cilj moje letošnje sezone je predvsem znova preteči maraton, seveda pa bom nastopila tudi na kakšni krajši razdalji. Zagotovo bom tekla na Kranjskogorski 10ki, kjer je bila lani organizacija res odlična, udeležila pa bi se rada tudi Miklavževega teka. Odločala se bom sproti, predvsem glede na družinske obveznosti. Ali bo to na koncu dovolj za dobro uvrstitev v skupnem seštevku serije, pa bomo videli decembra.