Anže, tale letošnji niz šestih zmag na vseh tekih pred današnjim je bil prav neverjeten in ga doslej na naših tekih še nismo videli. Kako ti uspeva vzdrževati takšno formo?

V bistvu je bilo čisto nenačrtovano. Na Jesenice sem prišel, sploh nisem bil nek favorit … Potem sem zmagal, nato sem zmagal še naslednjo in še naslednjo … Nekako nisem planiral, ampak je kar šlo. Formo sem kar čez celo sezono imel nekako podobno. Ker nisem imel nekih večjih ciljev, sem jo stalno nekako držal, ni pa nikoli bila vrhunska.

Lani nisi bil povsem na vrhu. Kaj se je od takrat spremenilo?

V bistvu sem začel teči šele lansko leto, po Jesenicah. Šel sem na ta tek in nato sem nekako dobil zagon. Mislim da sem bil petnajsti, nekaj takega. Nato sem še malo govoril z ostalimi, potem te pa malo zagrabi, začneš trenirati dvakrat na teden, trikrat, štirikrat …

Torej prej nisi nikoli treniral in pravzaprav gre za rekreacijo?

Ne, ne, treniral sem samo dve leti nogomet, pri dvanajstih, trinajstih. Tekel pa nisem nikoli. Pač, vedel sem, da lahko hitro tečem, to je bilo to.

Če odmisliva današnji tek, na katerem je bila res huda konkurenca, kje ti je bilo najtežje zmagati in si na zmago najbolj ponosen?

Jesenice! Prva tekma, konkurenca, takrat tudi še nisem tekel pri Modrih dirkačih. Veliko modrih je bilo in jaz sem jih gledal kar malo od spodaj navzgor, ker so bili res zelo dobri. Tako da največ mi pomeni ta zmaga. Se mi zdi, da je bila takrat največja konkurenca, tudi uradno izmerjena in certificirana proga.

Kdo ste Modri dirkači? Kako ste se zbrali in kako sodelujete med sabo?

Modri dirkači smo tekaško športno društvo. Vodi ga Luka Ljubič, eden glavnih je tudi Jani Mulej. Ko sem začel teči, se spoznal to druščino, sem tak tip človeka, da sem raje v družbi kot sam. Nato sem hitro videl, da mi je to všeč. Kar se tiče treningov pa … veliko nas je z Gorenjske in imamo kdaj tudi kakšne skupne teke, tudi daljše. Poleti, jeseni, pomladi pa enkrat na teden skupaj delamo intervalne treninge. Če imaš čas, pač prideš. Dogovorimo se v Kranju, Ljubljani. Dobra družba, skupaj hodimo tudi po tekmah, po Sloveniji, precej tudi po Hrvaškem. Meni je veliko lepše in veliko lažje trenirati ali iti na tekmo v družbi kot pa biti sam.

Koliko se udeležuješ ostalih tekov in kateri svoj rezultat bi najbolj izpostavil?

Hm … Tekmoval sem letos veliko, tudi dvakrat na dan, tako da … V bistvu najbolj Ljubljanski maraton in Slovenske Konjice, državno prvenstvo na 10 km. Konjice zaradi časa, saj je bil čas zame res dober, povsem nepričakovan. Ljubljanski maraton pa prav tako … pač gre za maraton … nisem ravno delal treningov za maraton, sem ga pa zelo dobro odtekel, s pravim treningom pa imam še kar nekaj rezerve.

Še klasično vsakoletno vprašanje za pokalnega zmagovalca. Se na gorenjskem planetu vidimo tudi naslednje leto?

Ne bom obljubil, da na vse tekmah, zagotovo pa na čim več, še posebej na teh v moji okolici. Če bom imel čas, bom prišel. Vsaj Jesenice, Mošnje, za ostale pa bom videl, kako bo s časom, ampak mislim da bom kar prišel, ker sem tak tip človeka, da sem tudi zelo tekmovalen in rad pridem. Pa tudi super organizacija je, malo srečaš tudi tekaške prijatelje, tako da … vse je super.

Lepo! Čestitam še enkrat za odlično sezono …

Tudi vam hvala. Čestitke organizatorjem, da ste tako združili gorenjske teke v en pokal. Se mi zdi, da so s tem teki pridobili na konkurenci in širši prepoznavnosti. Lažje je, če teki delujejo v okviru neke celote kot pa vsak zase. Verjamem pa, da je veliko dela, tako da se vam tudi iskreno zahvaljujem za to.

Hvala, in hvala za pogovor!