Tomo Petek, dosedanji vodja organizacije Miklavževega teka, je po izobrazbi ekonomski tehnik in je kot vodja PE Kranj zaposlen v podjetju MELTAL IS d.o.o.. V ŠD Šmartno je aktiven že od začetka, bil je tudi prvi predsednik društva, ki je bilo ustanovljeno leta 1990. Njegovi hobiji so tek (od leta 1994 se udeležuje tudi tekaških prireditev), gorsko kolesarjenje, planinarjenje … Šport mu že od nekdaj veliko pomeni, žena Andreja pravi, da je z njim zasvojen. Vodja organizacije Miklavževega teka je bil od prve do predzadnje, devetnajste izvedbe, pri organizaciji pa pomaga tudi letos.
Matic Hribar, vodja nove generacije organizatorjev, je od letošnjega oktobra zaposlen v podjetju Elektrina d.o.o. kjer dela kot razvojni inženir, sicer pa je še študent elektrotehnike. V ŠD Šmartno je aktiven od jeseni lanskega leta, predhodnih izkušenj z vodenjem/organiziranjem športnih prireditev pa nima. Veseli ga delo za dobrobit lokalne skupnosti, zaradi česar je aktiven v več društvih, ter sodeluje pri številnih tovrstnih projektih. Ni zelo aktiven športnik, najbolj priljubljen šport pa mu je pohodništvo po domačih destinacijah.
Miklavžev tek letos praznuje jubilejno, dvajseto izvedbo. Po devetnajsti (2019) smo čakali kar nekaj let, da je prišla na vrsto še dvajseta. Tomo, si že kdaj obupal nad tem, da jo boš dočakal?
Tomo: Nisem ravno obupal, ampak postalo mi je že vseeno ali bo kdaj dvajsteta izvedba ali ne. Tista korona nas je res dobro odrezala, potem pa še nesreča našega Mitja, ki je bil vedno v prvih vrstah, ko je bilo treba kaj organizirati. Vsako leto težje je bilo znova pognati kolesje organizacije teka. Še dobro, da so pristopili Matic in njegovi vrstniki in sprejeli ta izziv.
So tekači prireditev kaj pogrešali in so spraševali, kdaj bo spet organizirana?
Tomo: Ja. Še posebno lansko leto (2022) smo prejeli veliko klicev in povpraševanj po e-pošti. Zanimalo jih je zakaj ne, kaj je vzrok, kdaj spet bo … Kot kaže, je prireditev marsikateremu tekaču zlezla pod kožo.
Matic: Že lani novembra smo na e-pošti športnega društva zasledili ogromno povpraševanj po dogodku. Ljudje (tako od blizu kot od daleč) so hoteli vedeti ali bo ponovno izpeljan, ter bili skoraj razočarani, ko smo jim odgovorili, da ga žal ne bomo izpeljali. Očitno je ta tek ljudem veliko pomenil. Zato letos s še večjim veseljem ljudem povemo, da so prijave na Miklavžev tek po treh letih ponovno odprte.
Kdo pa je dal pobudo za ta tek in kdo si je zamislil traso?
Tomo: Leta 1994 sem začel bolj resno vaditi in se udeleževati tekaških prireditev. Proti koncu leta 1995 sem staknil poškodbo kolena. Treba je bilo počivati, vendar s tekom pa sem že bil ‘okužen’. Če že teči ne morem, bi pa lahko tek organiziral v mojem domačem kraju, sem razmišljal. Prvi tek je bil izpeljan za praznik KS Šmartno v Tuhinju poleti leta 1996. Trasa na prvih tekih je bila povsem drugačna, s starom in ciljem v Šmartnem v Tuhinju.
Od kod ime Miklavžev tek in od kod datum prireditve? Je to mogoče kaj povezano s cerkvico sv. Miklavža na Gori, kjer je cilj te prireditve?
Tomo: Ja, ime prireditve smo dali po cerkvici sv. Miklavža, ki je priljubljena točka za tek in pohodništvo v naši okolici. Prvi štirje teki so bili organizirani v poletnih mesecih, za praznik KS Šmartno, od petega teka dalje pa smo tek organizirali v začetku decembra, takrat ko goduje sv. Miklavž.
Tomo, kolikokrat si bil vodja organizacije Miklavževega teka in ali je bila organizacijska ekipa 19 let bolj ali manj ista?
Tomo: Ja, vsa leta od začetka sem bil jaz vodja prireditve, organizacijske ekipe pa so se večkrat zamenjale. Če se spominjam nazaj, je res veliko ljudi pomagalo pri organizaciji teka. Moram omeniti predvsem super ekipo, ki je odlično delovala pri izvedbi zadnjih osem tekov. V tem času je naš tek tudi postal veliko bolj prepoznaven in je pridobil na veljavi.
Matic, pri organizaciji je letos prišlo do menjave generacij. Kako je stopiti v tako velike čevlje, kot jih predstavlja dosedanja zelo uspešna organizacija tega teka?
Matic: Čevlji v katere stopa novo vodstvo so vsekakor zelo veliki. Naš predhodniki so se vse od prvega pa do devetnajstega Miklavževega teka trudili in strmeli k izboljšavam, kar je razlog, da je Miklavžev tek postal dogodek regijskega značaja, znan med mnogimi domačimi ter tujimi tekači. Izpeljava teka na takšnem nivoju, s tako velikim številom tekačev, zahteva izkušeno ter uigrano organizacijsko ekipo, kar so prejšnja generacija vsekakor bili. Člani nove ekipe smo do sedaj pri teku sodelovali le kot udeleženci in nikoli kot organizatorji, zaradi česar nam jubilejni 20. Miklavžev tek predstavlja velik izziv. Vsekakor nas veseli, da lahko nadaljujemo to zgodbo in upamo, da bomo dogodek izpeljali uspešno, ter ime Miklavževega teka ohranili. Seveda do te točke ne bi prišli brez Toma in drugih bolj izkušenih organizatorjev, ki so nam v pomoč in še vedno prevzemajo nezanemarljive dele organizacije.
Vaš tek med primerljivimi prireditvami močno izstopa po udeležbi. Tek je pred epidemijo vsako leto brez težav zbral 500 in več tekmovalcev. Kaj je tisto, kar ga dela tako privlačnega?
Tomo: Organizatorji teka smo vedno stremeli k temu, da bo tek všečen vsem. Na teku pridejo na svoj račun vrhunski tekači, ki pridejo na tek resno tekmovat, z mnogimi vložki pa smo poskrbeli tudi za vse ostale, ki tečejo bolj občasno ali za razvedrilo. Naš tek ni samo tekmovanje, je družabni dogodek, kjer se udeleženci potem še malo podružijo in poveselijo. Tek mora imeti dušo, mora imeti pridih domačnosti.
Matic: V preteklosti sem bil teka dogodka deležen predvsem kot gledalec in navijač. Rečem lahko, da so pristno domače, veselo vzdušje na cilju, ter lepo okolje in razgled tisto, kar ta tek dela edinstven. Zagotovo pa pripomore tudi razgibana in lepo urejena tekaška trasa, ki je izziv tako za rekreativne kot tudi za profesionalne tekače.
Ali je bila rast udeležbe postopna, ali je kdaj prišlo do kakšnega večjega skoka?
Tomo: Število udeležencev se je začelo povečevati, ko smo leta 2008 spremenili traso teka. Od osme izvedbe dalje tečemo vedno na isti trasi, s startom v Termah Snovik. Število udeležencev se je iz leta v leto povečevalo postopno.
Koliko pa se pri zanimanju za ta tek pozna nekajletna odsotnost? Bo težko spet priti nazaj na nekdanje številke?
Tomo: Nekajletna odsotnost se malenkost pozna. Letos je treba več delati na promociji kot recimo pred organizacijo devetnajstega teka. Veseli bomo, če bomo zapolnili vseh 500 startnih mest, če pa jih bo kakih sto manj, pa nič zato. Ni vse samo v številkah.
Matic: Če hitrost zapolnjevanja mest letos primerjamo s prejšnjimi leti, je manjši upad opazen in doseganje nekdanjih številk zna biti izziv. Definitivno se moramo letos pri promociji toliko bolj potruditi, da med tekači ponovno razširimo glas o Miklavževem teku. Pričakujemo vsaj 400 tekačev, upamo pa seveda na polno število, torej 500.
So se razmere na tekaški sceni v zadnjih letih kaj spremenile ali na nekoliko počasnejše zapolnjevanje prostih mest na štartu vpliva samo to, da je bila prekinjena tradicija in se morajo tekači na to prireditev spet navaditi?
Tomo: Prvi vikend v decembru je na koledarju kar nekaj večjih tekaških prireditev (poleg našega teka še Velenje Trail, mali maraton v Novigradu, Štanjelski tek, zaključni tek pokala primorskih gorskih tekov v Gaberjah). Tekači se bodo sami odločili kam bodo šli. Vsekakor bomo z udeležbo na letošnjem teku zadovoljni, saj je dva tedna pred tekom že več kot 350 prijavljenih.
Matic: Prekinjena tradicija se mi zdi glavni razlog za počasnejše zapolnjevanje mest, ni pa to edini razlog. Na dan našega teka namreč poteka še veliko drugih tekov po Sloveniji ter v tujini, ki so v zadnjih letih uspeli ohraniti tradicijo izvedbe. Miklavžev tek je imel v preteklosti veliko zvestih tekačev, za katere upamo, da se bodo na naš tek ponovno navadili.
Od kod pa so udeleženci? Kakšen delež jih je iz ožje regije, se pravi tja do Mengša?
Tomo: Tekači so iz cele Slovenije, najbolje zastopani pa sta osrednjeslovenska in gorenjska regija. Po trenutnih prijavah je okrog 40 % tekačev z ožje regije.
Koliko pa je domačinov iz Tuhinjske doline?
Tomo: Ja, lahko rečemo, da so domačini vzeli ta tek za svojega. Poznam kar nekaj domačinov, ki na tekaške prireditve zelo redko zahajajo, na Miklavževem teku pa so vedno prisotni. Število domačinov je veliko odvisno tudi od OŠ Šmartno. Upam, da učiteljem uspe čim več šolarjev zmotivirati, da se odločijo nastopiti na teku.
Matic: Domačinom je Miklavžev tek pri srcu, kar je razlog, da se ga radi udeležujejo. Tudi letos med prijavljenimi najdemo veliko domačinov.
Se otroškega teka udeležujejo predvsem tuhinjski otroci ali so tudi v teh kategorijah udeleženci tudi od daleč?
Tomo: Tudi na otroškem teku prihajajo v goste iz cele Slovenije. Če pogledamo samo večno lestvico najhitrejših na otroški progi, bomo našli npr. Klaro Lukan (AK Šentjernej), Lucijo Medja (AK Radovljica), Tjašo Radej (OŠ Blanca), …
Matic: Večina je domačih otrok, vendar pa prihajajo iz celotne Slovenije. Predvsem se prijavljajo otroci iz osrednjeslovenske ter gorenjske regije.
Opazno je, da imate profesionalno oblikovan promocijski material, kar je pri promociji velika prednost. Ali je to narejeno prostovoljsko ali vam material pripravlja kakšno oblikovalsko podjetje?
Tomo: Vse, kar je videnega na naši spletni strani in na družabnih omrežjih, je prostovoljno delo naših članov.
Matic: Naše promocijske vsebine tudi letos urejajo člani našega društva, ki se trudijo za moderno ter atraktivno obliko. Seveda gre za prostovoljno delo.
Kako pa je s sponzorsko podporo? Verjetno vam pri tem gre kar dobro? Najbrž se pozna tudi sodelovanje s Termami Snovik, kjer je štart teka?
Tomo: Terme Snovik so nam v veliko pomoč. So naš gostitelj na startu in udeležence obdarijo tudi z vstopnicami za kopanje. Pri pridobivanju ostalih sponzorjev smo pa bolj šibki. Potrebno je res veliko truda vložiti, da se pridobi nekaj finančnih sredstev, s pomočjo katerih potem prireditev izgleda boljše. Naš moto je kamenček na kamenček …
Matic: Za izvedbo dogodka takšnega obsega je seveda potrebno kar nekaj finančnih in materialnih sredstev, ki jih v veliki dobimo od sponzorjev in donatorjev. Iskanju sponzorjev smo letos namenili veliko energije in časa. V glavnem so to manjša podjetja iz domače okolice, seveda pa ne gre pozabiti Term Snovik, ki so eden naših največjih sponzorjev in bodo tudi letos prvih 400 tekačev nagradile s kartami za kopanje. Upamo, da se bomo na tem področju še malo izboljšali in bomo v prihodnjih letih uspeli zbrati več sponzorjev, kar bi pripomoglo h kvalitetnejši izvedbi dogodka.
Spomnim se promocijskega filmčka iz začetnih let, ko so tekači tekli v snegu. Kolikokrat je bila Gora na dan teka zasnežena?
Tomo: Do sedaj dvakrat. Zasneženo je bilo na desetem teku leta 2010 in na sedemnajstem teku leta 2017.
Kaj pa napovedujta za letos, bo na Miklavža sneg?
Tomo: Če pogledamo cikel za nazaj, potem bi moral bit sneg vsakih sedem let. Se pravi leta 2024 bo Miklavžev tek spet snežen. 🙂
Matic: Po zgledu zadnjih let snega ne pričakujemo. Nič pa ne bo narobe, če bo padla kakšna snežinka.
Bi vam snežna odeja močno otežila organizacijo?
Tomo: Nekaj dodatnega dela je, ki ga sneg zakuha. Je pa vzdušje med udeleženci ponavadi prav prijetno, še bolj praznično, če je sneg.
Matic: Snežna odeja se mi zdi, da ne bi bila problem. Glede na to, da je sneg decembra zadnja leta bolj redkost, bi marsikomu kvečjemu polepšala dogodek. Bolj me skrbi močnejši dež, za katerega upamo, da ga ne bo.
Tomo, zate vem, da se tudi sam udeležuješ tekaških prireditev in tam dosegaš lepe rezultate. Matic, si tudi ti tekač?
Matic: Sam nisem tekač. Sem in tja se spravim v pogon za kakšno krajšo tekaško turo po domačih vaseh, kaj več pa žal ne. To, da so mi večje tekaške prireditve nepoznane, mi predstavlja še večji izziv pri organizaciji Miklavževega teka.
Bo kdo od vaju letos tekel na Miklavževem teku?
Tomo: Ja, jaz sem za letos od Matica dobil zeleno luč za nastop. Zadolžitve si bomo tako razporedili, da me tiste pol urice ne bo nihče pogrešal. Lahko bom med tekom še malo redarje pokontroliral, če so vsi na svojih mestih. 🙂
Matic: Jaz letos na teku ne bom tekel. Predvidevam, da bom kot eden izmed članov nove organizacijske ekipe preveč zaposlen z ostalimi zadevami, ki se tičejo izvedbe. Se pa vsekakor želim pomeriti na trasi prihodnje leto. Sploh zato, ker na progi za odrasle kot udeleženec še nikoli nisem tekel.
Miklavž vsako leto obišče prireditev, otroke pa skoraj še bolj muči vprašanje, kaj bodo ušpičili parkeljni, ki ga spremljajo. Bodo Miklavž in parkeljni na teku prisotni tudi letos?
Tomo: Miklavž vsekakor pride, je obljubil. Parkeljni pa so tudi obljubili, da bodo pridni. Dogovorjeni smo, da otrok med tekom ne bodo nič plašili (kar je bil v preteklih letih že problem). Na svečani razglasitvi rezultatov bodo pa zagotovo zraven. 🙂
Matic: Ker gre za Miklavžev tek, je seveda skoraj nujno, da je tako kot prejšnja leta, Miklavž na samem dogodku prisoten tudi letos. Na ta dodatek seveda nismo pozabili. Miklavž si je naš tek namreč že zabeležil v svoj koledar, in zagotovo ga bodo spremljali tudi parkeljni.